KAJ JE OPISMENJEVANJE
Opismenjevanje je nepretrgan proces, ki se začne že pred otrokovim vstopom v šolo in se končna s funkcionalno pismenostjo človeka.
Sonja Pečjak pravi, da gre za “usvajanje spretnosti in sposobnosti branja in pisanja ter razvijanja sporočanjskih sposobnosti” – razvijanje komunikacijskih sposobnosti.
Sonja Pečjak opismenjevanje opredeljuje kot “učenje branja in pisanja, pri katerem učenec spoznava črke in njim pripadajoče glasove ter jih povezuje v besede”.
(Sonja Pečjak je doktorica znanosti in redna profesorica za pedagoško psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtorica številnih priročnikov in knjig s področja branja.)
Beseda opismenjevati je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot učiti brati in pisati oz. delati, da kdo pridobi sposobnost aktivnega tvorjenja in sprejemanja besedil.
Cilj opismenjevanja je funkcionalna pismenost, ki jo dosežemo z razvojem štirih temeljnih komunikacijskih sposobnosti, in sicer: poslušanja, govorjenja, branja in pisanja.
Da pridejo učenci do stopnje funkcionalne pismenosti, moramo upoštevati določena načela:
– aktivnosti otrok morajo biti povezane z vsakdanjim, resničnim življenjem otroka;
– opismenjevanje mora biti obravnavano celostno glede na druge jezikovne dejavnosti: poslušanje, govorjenje, pisanje in branje;
– opismenjevanje mora biti postopno, individualno in sistematično.
Razvijanje opismenjevanja poteka vse življenje in ne zgolj v zgodnjem otroštvu in prvem triletju osnovne šole. V šoli je morda največ poudarka res v okviru pouka slovenščine, vendar poteka tudi pri vseh ostalih učnih predmetih.
Ne sprejemamo in tvorimo le umetnostnih besedil, pač pa tudi neumetnostna besedil.
NEUMETNOSTNO BESEDILO: govori o resničnem svetu, podatki so preverljivi, ima
praktičen pomen, lepotna vloga besedila je podrejena drugim vlogam v besedilu
UMETNOSTNO BESEDILO: govori o domišljijskem svetu, podatki največkrat niso preverljivi,
večinoma nima praktičnega namena, v besedilu je zelo pomembna lepotna vloga
besedila, ustvarja domišljijski svet.
V šoli se tako zelo pogosto srečujemo z različnimi besedilnimi nalogami (npr. pri matematiki, naravoslovju in drugih predmetih), ki jih je potrebno poleg tega, da jih preberemo, tudi razumeti, izluščiti iz besedila bistvo.
Znati moramo prebrati in razumeti matematične formule, kemijske enačbe, piktograme, navodila za pripravo hrane…), zemljevide, prometne znake …
