Raziskovanje dediščine slovenskih literarnih velikanov – ekskurzija devetošolcev v Tomaj in na Vrhniko
V ponedeljek, 22. 4., smo se z devetošolci odpravili na ekskurzijo v dve pomembni mesti slovenske literarne zgodovine: Tomaj in Vrhniko. Cilj našega potovanja je bil spoznati življenje in delo dveh izjemnih slovenskih pesnikov: Srečka Kosovela in Ivana Cankarja.
Prva postaja našega potovanja je bil Tomaj – kraj, kjer je živel in ustvarjal Srečko Kosovel. Obiskali smo njegovo rojstno hišo. Ogledali smo si prostor, kjer je preživljal svoja mladostna leta in dobil navdih za svoje pesmi. Občutili smo posebno vzdušje kraja, ki je oblikovalo Kosovelovo poetiko. Po ogledu domačije smo se podali še do Kosovelovega groba, kjer smo prebrali nekaj njegovih pesmi.
Naša naslednja destinacija je bila Vrhnika. Tu smo si ogledali pomembne kraje v življenju Ivana Cankarja. Najprej smo obiskali Cankarjev dom, kjer smo spoznali delovanje tega kulturnega centra in pomen, ki ga ima za lokalno skupnost. Sledil je obisk Cankarjevega groba, kjer smo se poklonili spominu tega izjemnega pesnika, pisatelja in dramatika. Izvedeli smo, da je na Vrhniki pokopana Neža Cankar, Ivanova mati, sam Cankar pa je skupaj s Kettejem, Murnom in Župančičem pokopan na ljubljanskih Žalah. Ekskurzijo smo nadaljevali z ogledom cerkve sv. Pavla in sv. Trojice, ki sta bila pomembna kraja v življenju in delu Ivana Cankarja. Skozi zgodovino in arhitekturo teh cerkva smo bolje razumeli okolje, v katerem je živel Cankar, ter kako je to vplivalo na njegovo ustvarjanje. Z vrha Svete Trojice, na kateri plapola slovenska zastava velikanka, smo se po hribu spustili do rojstne hiše Ivana Cankarja, ki ima tudi črno kuhinjo. Poslušali smo črtico Skodelica kave, ki nam jo je povedal naš vodič. Za konec smo se ustavili pri Cankarjevem sosedu – v slaščičarni Berzo – ter si privoščili sladoled.
Na poti do avtobusa smo si ogledali enajsto šolo pod mostom. ”Enajsta šola, Bog s teboj! Milo se mi stori, kadar se spomnim nate, zibel življenja in spoznanja.” (Ivan Cankar, Moje življenje) ‘Enajsto šolo pod mostom’ je Ivan Cankar opisal v črtici Moje življenje. Ta šola je bila v plitvini Ljubljanice pod mostom čez katerega pelje cesta z Vrhnike v Verd. Otroci so iz Ljubljanice potegnili različne predmete. Cankar je o ‘enajsti šoli’ napisal tole: “Mnogokaj sem študiral v svojem življenju, ali toliko bogate in koristne učenosti, kakor jo daje svojim učencem enajsta šola pod mostom, nisem zadobil nikjer in nikoli.” Ob glavni cesti na visokem kamnitem podstavku smo opazili kip Ivana Cankarja, ki sedi in razmišlja. “Ko bom jaz imel spomenik, hočem takega, da bom sedel, ne maram stati,” je nekoč dejal Ivan Cankar. Le kaj bi rekel o današnjih dogajanjih, takšnih in drugačnih? Bronasti kip je izdelal kipar Ivo Jurkovič leta 1930.
Ta ekskurzija je bila nepozabna priložnost za naše devetošolce, da so se neposredno povezali z dediščino dveh slovenskih literarnih velikanov. Spoznavanje krajev, kjer sta živela in ustvarjala, je pripomoglo k boljšemu razumevanju njunega dela in pomena za slovensko kulturo. Takšna doživetja bogatijo znanje in širijo obzorja mladih, hkrati pa spodbujajo spoštovanje do kulturne dediščine.
