PODNEBNE SPREMEMBE

 

Januar 2050:
Na Antarktiki se temperatura že 29 dni zapored ni spustila pod ledišče. To je najhujše odstopanje od povprečja, od kar spremljajo temperaturo po svetu. Prebivalstvo Philadelphije se sooča s posledicami opustošenja zaradi orkana Bernice. To je že drugi orkan pete stopnje, ki je prizadel mesto v zadnjem mesecu. Oblasti ocenjujejo, da škoda presega 40 milijard dolarjev.
Število žrtev najhujšega tajfuna v zgodovini, ki je prizadel Japonsko, se je povzpelo na 9.000, pogrešajo pa jih še 11.000. Kraje in nasilje so vse bolj pogosti.
Premier je ukazal evakuacijo 17 območij okoli Sydney-a. Požarov ne morejo ukrotiti in prebivalci morajo zapustiti vse svoje imetje, da bi si rešili življenje.
V Braziliji se borijo s peklenskim ognjem, ki je uničil 36 ha tropskega deževnega gozda. Če se bo dvoletna suša še nadaljevala, bo uničila še na milijone hektarov.
Na Filipinih je v neurjih umrlo 1500 ljudi. Zaradi viharnega vala je izjemno visoka plima poplavila obalne vasi in odnesla ljudi v morje. Močan veter in visoki valovi otežujejo reševanje. 
Na območju Oklahoma city-ja se nadaljuje močno deževje, ki povzroča hude poplave. Oblasti pozivajo prebivalstvo, naj se umaknejo na višje ležeče kraje. Zaradi pomanjkanja sredstev je Rdeči križ zaprosil za pomoč vladne organizacije.

2051:
Drugo leto vročinskega vala je svet v stalnem izrednem razmerju. Na te katastrofe ni nihče imun, pa naj gre za poplave, snežne viharje ali orkane, ki povzročajo veliko škode in žrtev. Nikjer nismo varni. Ljudi je prevzel globok občutek nemoči in brezupa, kajti velika verjetnost je, da ne bo nihče preživel.

2052:
Po šestindvajsetih mesecih krize svetovno podnebje doživlja drugi temperaturni vrh. Temperatura po svetu se je v manj kot treh letih zvišala za več kot 3 stopinje, kar je močno prizadelo kmetijstvo po vsem svetu. Varnostni svet OZN je objavil načrte za omejitev industrije in razdeljevanje hrane. Več držav v razvoju je zahtevalo sklic izrednega zasedanja o lakoti v tretjem svetu.

2053:
Četrto leto krize je prineslo novo obliko katastrofe: vroče podnebje omogoča večje širjenje bolezni. Tropske bolezni so se preselile v zmerne kraje. To je velika nevarnost za človeško vrsto. Tako smo dobili rumeno mrzlico in malarijo tudi v Evropo. Bolezni bodo terjale veliko življenj. Zalog cepiv proti smrtonosnim boleznim je začelo zmanjkovati. Med ljudmi sta zavladali panika in nasilje. Ljudje so besni. Za tako stanje krivijo oblast. Izbruhnili so neredi.

2054:
Ker kriza ne popušča že peto leto, so zavarovalnice propadle. Zaloge hrane po vsem svetu že pohajajo. Po štiridnevnih bojih so uporniki zavzeli vladno skladišče hrane na Češkem, samo pol leta po krvavih spopadih z Avstrijo. Izbruhnile so tudi vojne za nafto, zlato in druge naravne vire.

2055:
Po petih letih je svet tragično spremenjen. Na tisoče rastlinskih in živalskih vrst je izumrlo, na tisoče drugih je na samem robu izumrtja. 75 % prebivalcev je pomrlo - večinoma otrok in starejših. Pomorile so jih bolezni, lakota in množica naravnih nesreč. Nekdaj rodovitna območja, polna življenja, so se spremenila v jalove puščave in opustošilo jih je divjanje poplav. Nekoč velika mesta so postala mesto duhov. Ostale so samo še ruševine, ki so posledica naravnih nesreč in divjanja ljudi.

Slovenija leta 2050:
- poletjeV Ljubljani pritiska 42 stopinj C, zato priporočamo, da starejši ljudje ne zapuščajo ohlajenih prostorov.
- jesenpoplave so spet zalile Piran, prebivalce so evakuirali in jih nastanili v začasni center blizu nekoč znamenitega mesta Benetk, ki ga je leta 2045 morje dokončno uničilo, težave pa bodo z oskrbo, saj zaradi poletne suše, ki je prizadela vso Evropo, primanjkuje sveže zelenjave. 
- zimana Krvavcu so pripravili razstavo iz preteklega stoletja. Osnovnošolci so si ob sladoledu lahko ogledali fotografije iz časov, ko je na gori še bilo smučišče.

Tudi taka bo lahko naša prihodnost, celo zelo verjetno je, da bo še bolj dramatična. Podnebne spremembe, ki jih človek pospešuje z uporabo fosilnih goriv, se namreč še nikoli niso dogajale tako hitro kot zdaj, časa za rešitev pa je vse manj. Cene za današnje onesnaženje ne smemo naprtiti jutrišnjemu svetu. Naraven ciklus spreminjanja podnebja bi trajal bistveno dlje, če ne bi bilo človeškega vpliva. Kar bi se sicer zgodilo v nekaj sto letih, se sedaj dogaja v desetletjih.

Grožnja podnebnih sprememb je globalni problem in se je treba z njim tudi spoprijeti v globalnem obsegu. Globalni problem bo rešen samo, če se bomo vsi trudili, saj je svet vseeno sestavljen iz 7 milijard posameznikov. Človek se ne more boriti proti naravi, saj nam je narava v zgodovini že pokazala, da če jo poskušamo izključiti iz našega življenja, se nam maščuje in v tem boju človeštvo nima nikakršnih možnosti za zmago. 

Razmislimo, kaj lahko naredimo za dobro naših vnukov, pravnukov in vseh naslednjih generacij.


 
Nazaj ...